Letošnji dopust je Podi preživel malo drugače. Najprej se je dolgo vozil v avtu in bolj ali manj spal na svojem prostoru. Nato smo si ogledovali številne znamenitosti, pa čeprav je zelo deževalo. Zvečer pa smo zgradili nekakšno čudno hišo, v kateri smo zaspali – šotor. Skratka, Podi si je verjetno mislil – letošnji dopust je pa čisto mimo.

Naš prvi postanek je bil po več urah vožnje, ko je le nehalo deževati. Odšli smo na razgledno točko prvega jezera v Švici, ki smo ga videli. A glej, glej, ta razgledna točka je bilo pravo malo presenečenje za Podija – videl je čudne, pisane krave, do katerih je imel mešane občutke.

Čudno presenečenje - popisane krave

Naši prvi planirani ogledi so se pričeli ob Ženevskem jezeru, kjer je sprva deževalo, a se nas je kasneje vreme usmililo in smo lahko uživali ob jezeru in ogledovanju številnih gradov.

Ob Ženevskem jezeru

Počitek na pomolu ob Ženevskem jezeru

Sledili so dnevi, ko smo si ogledali več večjih mest – Ženevo, Bern, Zürich – ki Podiju zaradi prometa in veliko ljudi niso bili najbolj všeč, bolj je užival v sprehodu po parkih znotraj mesta in v manjših mestecih – Stein am Rhein in Shaffhausen.

Prijateljevanje z levom

Pri psu v mestecu Stain am Rhein

Za mizico v parku Berna

V parku na otoku Mainau pri Konstanzu

Po napornih, a zanimivih dnevih, smo zvečer utrujeni prihajali v različne kampe. Novost za Podija je bilo spanje v šotoru in spalni vreči, ki ju je kmalu brez problema sprejel. Manj mu je bilo všeč, da je moral biti privezan in ni mogel prosto raziskovati okolice.

Podi pes čuvaj

Podi se je odločil, da bo odkopal kavelj, na katerega je privezan

Po potki čez vodo v Kitajskem vrtu

Po petih dnevih raziskovanja Švice je tudi Podi domov prišel utrujen, a po nekaj dnevih počitka se mu je vsa energija že vrnila.

Podi se mi je pridružil na tridnevnem službenem potovanju na Dunaju. V teh dneh je doživel marsikaj.

Prvič se je peljal z vlakom, katerih zvoki mu niso preveč odgovarjali, v kupeju pa se je počutil kot doma.

Potovanje na velikih, mehkih, udobnih sedežih

Vlak je zakon - uuu kako drvimo!

Prvič je tudi živel nekaj dni v hotelu, kjer so ga zelo lepo sprejeli. Sprehajanje mu je bilo dovoljeno povsod, razen v jedilnici.

Na dolgem hodniku v hotelu

Podi je tudi dvigalo dobro sprejel in se je z njim vozil brez strahu.

Tale naprava je pa zanimiva...

Tole je pa moja postelja

V hotelski sobi se je Podi počutil kot doma in užival v razkošju velike kopalne kadi.

Ups a preveč špricam?

Tale kopalna kad je zakon!

Prvič pa je spoznal tudi veliko mesto in sprehajanje v množici, v odkrivanju vseh novih ulic pa je užival še bolj kot jaz.

Podi na ulicah Dunaja (v ozadju Plečnikova stavba in poslovni center)

Ob vodnjaku zaljubljenih

V Mestnem parku

Že takoj drugi dan je točno vedel, kje morava zaviti, da prideva do hotela. Obenem pa je tudi točno vedel, katero križišče pomeni “aha sedaj greva pa nazaj v hotel” in me je vedno na istem mestu večkrat poskusil prepričati, da bi se še malo potepala okoli (a moje noge običajno niso več zdržale ).

Potepanje po Dunaju

Pa naj še kdo reče, da si psi ne smemo ogledovati lepot mesta...

Vsega lepega pa je žal enkrat konec…trije dnevi so minili kot bi mignil. Mogoče pa se bo Podi lahko še kdaj potepal po velikem avstrijskem mestu.

Kljub navdušenju nad potepanjem, je tudi Podi zvečer utrujeno le še padel v posteljo