Ker Podi večinoma uživa na snegu samo na sprehodu po mestu ali bližnjem travniku, se nama je v nedeljo pridružil pri teku na smučeh. Seveda je veselo in poln energije celo pot tekal naprej in nazaj po snegu in v snegu poleg naju. Tekli smo skoraj uro in pol, Podiju pa je energije začelo zmanjkovati  le proti koncu. Ker je na tem malce daljšem teku po snegu res užival, bomo tovrstno skupno rekreacijo še ponovili.

Z zimskimi aktivnostmi smo nadaljevali takoj naslednji dan, ko smo se odšli še sankati, tokrat iz Tromeje. Vzpon je bil kar dolg, povratek pa bolj počasen, saj cela pot ni bila primerna za sankanje. Tokrat sva se s Podijem prvič spustila tako, da sem se jaz peljala s sankami, Podi pa je (kot običajno vsi psi) tekel ob meni. In spet me je presenetil, saj je bil res hiter tudi takrat, ko sem bila s sankami zelo hitra. Podi je vztrajno tekel ob meni vse do naslednje ravnine in postanka, kjer si je očistil tačke od snega in bil ponovno pripravljen na nov šprint. Takole pa je izgledal najin zadnji spust, kjer Podi še vedno ni videti prav nič utrujen.

Drviva proti cilju