Popolnoma okreval in končno sneg!
Podi je po slabem mesecu popolnoma okreval od operacije. Pri tem mu je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Ko je zaradi operacije na sprehodu moral hoditi po suhi podlagi in paziti na rane na tačkah, je bilo vreme lepo in suho. Sedaj, ko pa je popolnoma zdrav, pa je končno zapadel tudi sneg, katerega se je Podi seveda kot vsako leto zelo razveselil. Takole se je veselo podil po snegu na enem izmed sprehodov.
Operacija popkovne kile in petih krempljev
Pred tednom dni je bil Podi na operaciji kile in petih krempljev. Kilo je Podi sicer imel že od rojstva, a ker je bila bolj lepotna in ni ogrožala njegovega zdravja, mu je nikoli nisem dala operirati. S petimi kremplji pa je imel v zadnjem času precej težav, večkrat so se mu zalomili in ga ovirali pri normalni hoji ali teku. Zato sem se odločila za operacijo.
Podi je operacijo prestal brez zapletov, le narkoza mu je držala še precejšen del dneva, ki ga je doma bolj ali manj prespal. Šele proti večeru je naredil nekaj korakov. Prvi dan je bil za Podija precej težak, saj ni hotel stopiti na prvi tački, zato je bil problem wc. Vseeno je noč preživel brez opravljanja potreb, zjutraj pa sem ga odnesla ven, kjer se je le potrudil hoditi in opraviti vse potrebno. Že naslednji dan je bil bistveno boljši, po treh dneh pa bi že kar tekel.
Danes, po tednu dni, je Podijev največji problem predvsem zaščitni ovratnik in to, da ne more spati z menoj v postelji kot je vajen, saj rane še niso popolnoma zaceljene. Popolnoma naj bi okreval približno čez teden dni, torej držimo pesti in tačke za Podija!
Kužji kašelj
V preteklih tednih je Podi med manj aktivnimi psi, saj v zadnjem času med psi zelo razsaja kužji kašelj. In žal je za njim zbolel tudi Podi.
>Ker sem približno vedela, kako izgleda takšen kašelj, sem Podija takoj naslednji dan, ko je začel kašljati, odpeljala k veterinarju, kjer je dobil antibiotike. Na srečo Podi tablete vedno pridno poje s salamo in je popolnoma prenehal kašljati v slabem tednu. Pravzaprav pa je bila zanj večja nadloga to, da se zaradi prenosljivosti bolezni kar dva tedna ni smel srečati ali igrati z nobenim psom.
Sedaj je Podi že popolnoma zdrav, a zaradi vročine najbolj aktiven pri čofotanju v bližnji reki.
Poškodba – izpah komolca?
V soboto sva se skupaj z agilitaškimi prijatelji odpravila na najino zadnjo agility tekmo pred dopustom. Polni pričakovanj in polni energije za nov dan smo se, še pred tekmo, odpravili na sprehod. Vsi smo zabavali svoje pse in tudi jaz sem Podiju na travniku vrgla njegovo žogico, za katero je stekel kot raketa. Žogico mi je takoj prinesel nazaj, jo spustil na tla, potem pa zacvilil in dvignil prvo levo tačko. Takoj sem začela gledati kje je problem. Podi je že začel renčati, kar je vedno prvi znak, da ga nekaj boli. Nato sem ga dvignila v naročje in vrnili smo se na prizorišče tekme. Podiju sem nataknila nagobčnik ter ga odnesla k veterinarki, ki mu je tačko zelo potrpežljivo pregledala. Povedala mi je, da so sklepi v redu in da kosti niso zlomljene – že to je bila zame dobra informacija. Povedala mi je tudi, da je med pregledom opazila manjši izpah komolca, katerega je naravnala nazaj ter da poleg tega obstaja možnost, da si je Podi pretegnil mišico. Priporočila je krajše sprehode ter kljub šepanju gibanje tačke in ne stalnega počitka. In tako sva tudi naredila – obenem pa je bilo več kot jasno, da se je tekma za naju danes zaključila in zato sva po dveh urah, še pred najinim tekom, odšla domov.
Naslednji dan Podi ni več šepal in njegova tačka je delovala normalno. Včeraj sva še za dodatni preizkus stanja njegove poškodbe odšla na agility trening, kjer je Podi tekel odlično in tudi po treningu ni nič šepal. Skratka, njegova tačka je v redu. Kot kaže si je resničn izpahnil komolec, kar pa mu ni pustilo nobenih ostalih posledic.
Ob tem pozitivnem zaključku se zahvaljujem kolegici Sandri za pomoč ob Podijevi poškodbi ter veterinarki Katji za potrpežljivost pri pregledu ter pripravljenost na takojšnje ukrepanje.
Podi okreva
Podijeva sreča v nesreči se nadaljuje. Še v ponedeljek se mu je rana gnojila, zato sva včeraj ponovno obiskala veterinarja. Tokrat mi je veterinar dobre volje povedal, da se je Podijeva rana lepo prečistila in se nehala gnojiti. Podi se sedaj počuti že normalno, le še trak nosi okoli vratu, da si nebi spraskal in odprl rane. Kako pa se bo odzval na srečanje s kakšnim velikim psom, bom pa še videla.






