Na morju
Podi je letos na morju spet zelo užival. Veliko je plaval, tudi 20 m od obale, in se prevažal na deski.
Seveda je na plaži preiskal tudi vsak kotiček in iskal martinčke, vročina ga sploh ni motila.
Martinčke je stalno, še v najhujši vročini, preganjal tudi pri prikolici, kjer je bil letos pravi pes čuvaj, ki nas je pazil že nekaj metrov pred vhodom.
Poleg aktivnosti pa je Podi tudi veliko preležal v senci in enostavno lenaril, kot se na dopustu spodobi.
Končno utrinki iz letošnjega dopusta
V letošnjem avgustu je Podi užival na dopustu v že dobro poznani in prav domači Premanturi.
Čeprav že pozna skoraj vsak kotiček kampa in Premanture, pa se mu vsako leto dogaja kaj novega. Tako je letos spoznal in se spoprijateljil z novo pasjo sosedo, še ne dva meseca staro psičko Loti. Žal smo stalno imeli toliko dela z opazovanjem dveh malih vragcev, da ni nastalo nobene skupne slike Podija in Loti (pa prihodnje leto). Podi je bil že tako vsako leto vedno pridno na straži pred prikolico, letos pa je zaradi Loti še bolj spremljal dogajanje pri sosedih in izkoristil vsak trenutek, ko je lahko odhitel k sosedi na igro.
Poleg igre s sosedo se je Podi na plaži zabaval tudi po svoje, ko je budno zasledoval male in zanj prehitre martinčke. Martinček je bil zdaj pred njim, v naslednjem trenutku pa je bil že pod skalo ali med skalami. A naš vztrajni Podi je martinčka pridno čakal zdaj na eni, zdaj na drugi strani skale, obenem ga je večkrat poskušal priklicati tudi z laježem.
Ker pa martinčki običajno niso ravno sodelovali s Podijem, je po določenem času prišla prav tudi osvežitev v morju. In kako je to videti pri Podiju?
Seveda se je tudi letos Podi potapljal za žogico, pri čemer je nekajkrat presenetljivo dolgo ostal pod vodo, saj se mu je žogica zataknila za kamen. Poleg potapljanja je tudi veliko plaval in se seveda z veseljem prevažal na deski.
Proti koncu dneva pa je tudi Podiju celo malce pošla energija. Včasih je prijetno utrujen zaspal že na plaži…
Včasih pa šele pred prikolico…
…kjer ga je enkrat iz spanca predramilo majhno stopicanje v temi – obiskal nas je ježek, na kar naju je Podi opozoril z laježem, nato pa ga je le previdno opazoval.
Sedaj je Podi v pričakovanju novega dopusta v Premanturi prihodnje leto, kjer bo ponovno srečal psičko Loti in ponovno užival v svojih novih prigodah.
Osvežitev v Bohinjskem jezeru
Včeraj smo odšli na popoldansko plavanje v Bohinjsko jezero. Tam je bilo tudi zelo veliko psov, zato je Podi imel veliko dela z opazovanjem vseh pasjih dogajanj.
Z veseljem je tudi zaplaval v jezeru, si malo odpočil na deski in ponovno iz nje skočil v vodo. Prvič pa je spoznal psa, ki se je enako prijetno vozil po vodi na svoji deski kot Podi.
Po plavanju je sledilo še metanje žogice in druženje z whippetko, s katero sta nekajkrat oba skupaj dirjala za žogico. Po nekaj urah nas je žal domov pregnalo poslabšanje vremena, a upamo, da letos pridemo še kdaj.
V lepih sončnih dneh
Kljub visokim temperaturam, smo lepe sončne dni med vikendi izkoristili za potepanja po naravi.
Najprej smo se podali v Italijo k izlivu reke Soče in si ogledali naravni rezervat s številnimi pticami in drugimi živalmi. Podi je sicer užival v dolgem sprehodu, a mu je po nekaj urah vročina (38°C) prišla do živega, saj je bila voda preveč umazana, da bi se v njej lahko malo osvežil. Zato smo naš sprehod do izliva prekinili in sklenili, da se vrnemo v manj vročem vremenu.
Naslednji vikend smo odšli najprej v gore, na Slemenovo špico. Ponovno nam je bilo vroče, a za Podija je bil to le lažji sprehod v lepi naravi. Malo pod vrhom je neutruden z veseljem raziskoval travnike in se srečal tudi z nekaj pasjimi pohodniki.
Dan smo nadaljevali z obiskom izvira reke Soče, kjer se je Podi z veseljem osvežil v hladni vodi. Izvir reke je naš mali alpinist osvojil kljub nekoliko težjemu dostopu za majhnega psa.
Po osvežitvi v reki smo odšli še na krajši sprehod po alpskem botaničnem vrtu, kjer so Podiju dovolili sprehod z nami kljub znaku “Psi niso dovoljeni”.
Na poti domov smo se še enkrat ustavili ob reki, kjer se je Podi še zadnjič osvežil. Nato je po aktivnem dnevu že v avtu prav hitro zaspal.
Podi ponovno hiter!
Včeraj sva se udeležila agility tekme v Zagorju, kjer sva v skromni konkurenci osvojila 2. mesto (hitrejša od naju je bila Podijeva dobra prijateljica Burja
).
Čeprav agility tek nisva odtekla odlično, ampak s kar 10 kazenskimi točkami (za katere sem mislim da kriva jaz in ne Podi), sem bila s tekom zadovoljna, saj je Podi ponovno tekel hitro! Jumping sva odtekla kot znava, brez napak, in ponovno hitro! Zato sem kljub napakam v agilityu s Podijevim tekom zelo zadovoljna, saj je končno pokazal, da zna biti tudi hiter, in to kljub vročini.
Sicer je Podi cel dan užival, se ponovno srečal s Phillipom in spoznal novo papillonko iz Hrvaške, ki pa nad njim žal ni bila ravno navdušena. Vesel je bil, ko se je lahko tudi nekajkrat ohladil v bližnjem potoku. Večkrat čez dan in tudi pred vsakim tekom pa sem ga ohladila z vodo iz cevi, kar mu najprej ni bilo všeč, nato pa je užival in se z veseljem vračal.

































