Pospravljanje plastičnih jajčkov v predal
Ker je Podijeva zabava s plastičnimi jajčki večkrat pustila celo razdejanje v sobi, sem ga naučila tudi pospravljanja. Ker ima teh jajčk sedaj že tako veliko sem se odločila, da jih bo pospravljal na posebno mesto, stran od drugih igrač. Tako sem ga naučila pospravljanja jajčk v predal. Ob tem pa sem njegovo nalogo združila tudi z odpiranjem in zapiranjem predala. Podi sicer popravi vse jajčke, ne glede na število, če mu jih vržem 10 ali 60. Spodnji film pa predstavlja le kratko pospravljanje treh jajčkov.
Ponovno v gorah
Po vseh agilitaških tekmovanjih ali drugih obveznostih, smo se po dolgem času spet podali v hribe. Podi je takoj na začetku poti pokazal navdušenje nad dnevom v naravi in hitel raziskovati okolico.
Kar kmalu smo prispeli do Blejske koče, kjer smo naredili prvi postanek in uživali ob lepih pogledih na okoliške gore ter pot pred nami. Po kratkem postanku smo se podali na greben Mrežce, ki nam je ponudil po mojem mnenju najlepši pogled na našo najvišjo goro Triglav. Podi se sicer na razgled ni oziral, bolj je opazil krave, ki so se pasle na tem čudovitem grebenu.
Na vrhu grebena se nismo dolgo zadržali, ampak smo se kar naprej podali v smeri Lipanskega vrha. Na poti do vrha je naš mali Podi pokazal svoje alpinistične vrline, ko se je skoraj brez težav povzpel po strmi in izpostavljeni stezi, opremljeni z varovalnimi jeklenicami in klini. Oba z Lukom sva bila ponosna na Podijev dosežek in vztrajnost. Lipanski vrh je bila najvišja točka današnjega izleta, od koder smo se spustili nazaj do Blejske koče in v dolino. Čeprav v gore zadnje čase bolj malo zahajamo, pa Podi ni pozabil kako ubogljiv mora biti, da lahko uživa v naravi brez povodca.
Prvič v kategoriji A2 small
Lansko leto sva s tekme v Ložnici pri Žalcu domov odšla s pokalom in veliko vrečo pasje hrane. Letos pa sva na tej tekmi prvič nastopila v kategoriji A2 small – s čimer se Podi ni ravno strinjal, saj se je nekako tako pognal v tek…
…vendar IZ parkurja naravnost k samici, ki je bila na vrsti za tek za njim (in je bila v ravno pravih dnevih za privabljanje mladih samcev
). Jaz sem iz parkurja odšla z dolgim nosom in rdeča od jeze (a tokrat nisem bila jezna na Podija, živalski nagon je namreč v pasjem življenju vedno na prvem mestu), za tem pa sem pol dneva komaj čakala na drugi tek, po katerem bomo lahko odšli domov in bom čim prej začela pozabljati na ta dan.
No, jumping je Podi, kot po navadi, odtekel kot ga zna – tokrat ga vonj samice ni premamil in se je odločil, da mi bo sledil. Tako sva le “preživela” najin prvi tek v kategoriji A2, jaz pa že upam, da bo na tekmi naslednji teden Podi ponovno pozoren name tako kot zna biti.
Izpit iz poslušnosti B-Bh
Včeraj je Podi zaključil njegovo osnovno šolanje poslušnosti po programu B-Bh, jaz pa sem hkrati opravila izpit za vodnika psa spremljevalca.
Kljub sončnemu in zelo vročemu dnevu, je bil Podi zelo poslušen in je vse vaje na poligonu opravil skoraj brez napake. Ker je bil tako dobro razpoložen in poln energije, mu je bila vaja večminutnega odlaganja najmanj po volji. Zato se je kar dvakrat iz ležečega položaja usedel in nama tako prislužil nekaj kazenskih točk. Vseeno sva izpit izdelala odlično (od 100 možnih točk sva dosegla 96 točk) in pozitivno navdušila sodnika.
Podiju po zaključku šolanja energije sploh ne zmanjka in je stalno nasmejan! Mislim, da ve, da je bil zelo priden in je z odliko zaključil neko pomembno obdobje v njegovem pasjem in šolajočem življenju.
Seveda pa opravljen izpit iz poslušnosti za Podija ne pomeni zaključka šolanja in druženja s številnimi pasjimi prijatelji, ampak bova treninge agilitya sedaj ponovno lahko bolj redno obiskovala.
Podi pohvaljen v osnovni šoli
Podi že dober mesec ponovno obiskuje pasjo šolo, tokrat osnovno šolanje, kjer se pripravlja na izpit A ali izpit BBH (odvisno od njegovega znanja). Ker se Podi zelo rad uči, je tudi v šoli priden. Danes pa ga je pohvalil tudi trener z besedami: “Metuljček je pa lahko zgled vsem.” Očitno Podiju šolanje dobro napreduje in bova verjetno konec novembra le opravljala kar izpit BBH.






