V soboto sva se skupaj z agilitaškimi prijatelji odpravila na najino zadnjo agility tekmo pred dopustom. Polni pričakovanj in polni energije za nov dan smo se, še pred tekmo, odpravili na sprehod. Vsi smo zabavali svoje pse in tudi jaz sem Podiju na travniku vrgla njegovo žogico, za katero je stekel kot raketa. Žogico mi je takoj prinesel nazaj, jo spustil na tla, potem pa zacvilil in dvignil prvo levo tačko. Takoj sem začela gledati kje je problem. Podi je že začel renčati, kar je vedno prvi znak, da ga nekaj boli. Nato sem ga dvignila v naročje in vrnili smo se na prizorišče tekme. Podiju sem nataknila nagobčnik ter ga odnesla k veterinarki, ki mu je tačko zelo potrpežljivo pregledala. Povedala mi je, da so sklepi v redu in da kosti niso zlomljene – že to je bila zame dobra informacija. Povedala mi je tudi, da je med pregledom opazila manjši izpah komolca, katerega je naravnala nazaj ter da poleg tega obstaja možnost, da si je Podi pretegnil mišico. Priporočila je krajše sprehode ter kljub šepanju gibanje tačke in ne stalnega počitka. In tako sva tudi naredila – obenem pa je bilo več kot jasno, da se je tekma za naju danes zaključila in zato sva po dveh urah, še pred najinim tekom, odšla domov.

Naslednji dan Podi ni več šepal in njegova tačka je delovala normalno. Včeraj sva še za dodatni preizkus stanja njegove poškodbe odšla na agility trening, kjer je Podi tekel odlično in tudi po treningu ni nič šepal. Skratka, njegova tačka je v redu. Kot kaže si je resničn izpahnil komolec, kar pa mu ni pustilo nobenih ostalih posledic.

Ob tem pozitivnem zaključku se zahvaljujem kolegici Sandri za pomoč ob Podijevi poškodbi ter veterinarki Katji za potrpežljivost pri pregledu ter pripravljenost na takojšnje ukrepanje.