Samo prijatelja
Podi in Meggy sta se po drugem zmenku obiskala še dvakrat, enkrat doma pri Meggy in enkrat doma pri Podiju. Podi je sicer kazal zanimanje za Meggy in obratno, tudi prijateljsko sta se vabila k igri in se za kratek čas igrala. A to je bilo žal tudi vse. Čeprav sta Podi in Meggy prav lep par, bosta ostala le prijatelja.
Trma na tekmi
Včeraj sem prvič dala prijateljici fotoaparat ter jo prosila, naj posname video najinega agility teka. No, najin tek bi bil čisto dober, če Podija ne bi zagrabila njegova trma, ki pomeni, da noče na tehtnico in za povrhu še na most
, čeprav je obe oviri premagal že neštetokrat.
Domov sem odšla nekoliko razočarana, Podija pa je prav zaradi njegove trme čakal še dodaten trening tehtnice in mostu na domačem poligonu.
Kriška gora
V nedeljo je Podi osvojil vrh Kriške gore. Nekateri pohodniki na poti so menili, da tako majhen pes ne more osvojiti vrha, drugi so bili mnenja, da je tako lepega psa škoda za v tako blato pot. A čeprav je bila pot blatna in strma, Podiju energije ni in ni zmanjkalo, naju je celo pot in na vsakem počitku neučakano priganjal.
Ko sva midva počivala, je Podi raziskoval okolico in še pri koči na vrhu kopal luknjo za mišjo oz. drugo živaljo.
Tudi zasnežena pot navkreber ga ni utrudila, ampak je na snegu užival kot vedno.
Utrudil se je šele po petih urah in pol hoje, torej ob koncu izleta.
Na snegu!
V nedeljo smo se na čudovit sončen dan odpravili v dolino Tamarja. Podi se je prvič letos sprehajal po dovolj debeli snežni površini, da je imel kar precej problemov pri hoji z udiranjem tačk v sneg. A je kljub temu vztrajno raziskoval belo okolico, le hodil je bolj počasi in previdno (videti pa je bil precej smešno
).

















