NA KRATKO
- ZAČETEK: vzporedno z obiskovanjem osnovnega šolanja v KD Naklo, še pred dopolnjenim enim letom, spomladi 2007
- RAZLOG: že v mali šoli je pokazal interes za premagovanje ovir
- REZULTAT: še več poslušnosti, znanja trikcev, vodljivosti, ubogljivosti in navezanosti na lastnico
- ZAKLJUČEK: aktiven še danes
ŽIVLJENJE Z AGILITY-JEM
Podi se je z agilityem prvič srečal že v pasji mali šoli. Pri premagovanju togega tunela in hoji po nekaj centimetrov dvignjeni deski ni pokazal nobenega strahu. Dokazal je, da je iz ‘pravega testa’ za agilitaša. Z agilityem se je resno začel ukvarjati spomladi leta 2008, ko je začel trenirati 3-krat tedensko. Pogumno je začel z učenjem premagovanja posameznih ovir – najprej skok čez palico, slalom in tek skozi togi tunel. Na začetku je bila zanj najbolj strašna ovira ohlapni tunel, ko je strah pri tej premagal, pa mu je nov izziv predstavljala gugalnica. Obe oviri sta zahtevali več mesečni trening, da ju danes uspešno premaguje. Ostale ovire Podiju niso predstavljale česa težavnega in se je pravilnega premagovanja vseh ovir naučil hitro. Kot vzorni učenec je po slabem letu rednega treniranja postal pes, pripravljen za udeležbo na agility tekmah. Agility tekme se je prvič udeležil 15. marca 2008 v Prestranku (J1 odtekel brez napak, A1 pa je bil zaradi strahu pri palisadi diskvalificiran). Na tekmi maja 2009 v Ložnici pri Žalcu pa se je uspel prebiti v drugo težavnostno kategorijo A2 small, v kateri teče še danes.
